Hribi so zakon! Vendar, ko vrhove prekrije sneg, se na njih brez derez in cepinov ne moremo odpravit. Neizkušeni hribolazci so tako pozimi velikokrat prikrajšani mnogih razgledov, marsikdo se posledično raje odpravi malo nižje, saj je varnost na prvem mestu. Vendar pa slovenski hribi na srečo mislijo na vse in tu vam predstavljamo dvatisočake, katerih dostop tudi pozimi ni zahteven. Vzpon je možen brez cepina, dereze pa so zaradi zdrsov vseeno priporočljive. Pa poglejmo :)

Viševnik je gotovo eden izmed tistih vrhov, na katerega nas veliko pomisli, ko nekdo omeni »dvatisočake«. Razlog za to? Pot do čarobnega razgleda vodi skozi pravo macesnovo idilo, kjer kasneje uživamo na magični višini, večji od dvatisoč metrov . Kot češnja na vrhu Viševnika, pardon, smetane, pa je dejstvo, da je vzpon tehnično povsem nezahteven – tudi pozimi. Največ planincev se na vrh odpravi iz smeri Pokljuke.

Da je Pokljuka bogata z dvatisočaki, poleg Viševnika dokazuje tudi Debela peč. Še en lahko dostopen vrh, na katerega pa je pot malo daljša od tiste na Viševnik. Ker pa smo ljudje tekmovalne narave, dajmo primerjat oba razgleda – tale z Debeli peči pač zmaga, tako da je tudi malo daljša pot čisto poplačana. Razgled je celo tako lep, da mnogi podaljšajo izlet in z grebena zavijejo na sosednji vrh Brdo, najbolj strastni pohodniki pa celo do Mrežc ali Lipanskega vrha. Mrežce sicer niso dvatisočak, se pa marsikdo, ki se mu malo bolj mudi in je ugotovil, da nima toliko kondicije, kot je pričakoval, pri Blejski koči odpravi levo na Mrežce, namesto desno na Debelo Peč.

Tokrat se iz Julijskih Alp odpravimo do Raduhe, torej na vzhodni del Kamniško Savinjskih Alp. Izhodišči za vzpon sta Solčava ali Luče, izlet na dvatisočak pa nam v zahodnem delu pobočja, na višini približno 1500m, popestri Snežna jama. Gre za najvišje ležečo podzemno jamo v Sloveniji, urejeno za raziskovanje. Če je v tebi dovolj adrenalinskega duha in imate z družbo na voljo cel dan, je ta izlet kot naročen za vas :)

Nazadnje pa vas Semaforum odpelje na vzhodni del Karavank. Ker v bližini Pece višjih vrhov ni, se nam zgoraj obeta še posebej lep razgled. Če se na goro še niste vzpeli, jo gotovo poznate iz slovenske pripovedke o Kralju Matjažu in otroci jo prav zaradi njega še posebej radi obiščejo. Pa še en mini trik: Če se komu od najmlajših kdaj ne bi dalo v hribe - ko boste omenili, da greste na obisk h Kralju Matjažu, bo nahrbtnik nemudoma na ramah, gojzarčki pa zavezani :)