Kot navaja Vinko Guzej, ima Babji zob prav posebno legendo. Po tej zgodbi nosi ime in se že stoletja prenaša kot del ljudskega izročila. Gre pa nekako takole:
Stari ljudje pravijo, da na Jelovški planoti stara baba je živela. Nekateri so celo trdili, da je več kot stopetdeset let že imela, da čarovnica je bila, ki se skrivala je tam, češ drugače jo bi pogubili na grmadi. Baba je zelišča nabirala, s čarovništvom in napitki se je ukrvarjala ter v dolino svoje uroke je pošiljala.
V dolini vsi so se babe bali, saj kadar je uroke pošiljala, nihče od kmetov upal ni, na njivo ali gozd, ker tam še danes hudičeva ježa preži, ki marsikaterega kmeta lahko zaradi njenih urokov takoj pogubi.
Ko pa baba že bila je stara ni več tako dobro zelišča nabirala, saj počasi že prihajal njen je čas. Nihče pa vedel ni koliko je stara, saj krepko čez sto jih je že nabrala.
Nekega dne pa ko baba dovolj zelišča ni nabrala, preko roba planote z jezo uroke je metala in glej babi stari spodrsne na planoti tej. In ko tako omahne v globine prostrane odkoder slišati je bilo še vedno njene uroke stare.
In iz odmeva gora slišati urok bilo je celo v dolino:
Jelovica ti ne boš več strma kot prej, takoj škrbino naredi na mesti tej.
In od takrat se vedno na koncu Jelovice, ki se zaključuje proti Bohinjski Beli vidi velik Babji zob, katerega že več sto let iz roda v rod vsi tako imenujejo.